Oblike demence

uvod

Pod Bolezen demence nekdo razume tako imenovani sindrom demence, tj. medsebojno delovanje več različnih, istočasno pojavljajočih se simptomov, ki jih povzroča eden napredovanje propada možganskega tkiva povzročil (to še posebej vpliva Kortikalno tkivo in to takoj tkiva pod lubjem).

V skladu s tem Demenca torej govorimo o nevrološki klinični sliki. Simptomi morajo obstajati vsaj 6 mesecev, da lahko postavimo diagnozo.

Če povzamemo, eden govori o enem Zmanjšanje višjih kortikalnih funkcij, torej bolj kognitivni (npr. zaznavanje, pozornost, spomin, Naučite se itd.) in intelektualna sposobnostki večinoma neustavljivo v enem Razčlenitev osebnosti in eno Izguba vsakodnevnih veščin konci (je nekaj oblik demence pa tudi reverzibilna, to je ozdravljiv).

Tri glavne skupine oblik Demenca se razlikujejo glede na osnovne vzroke v vaskularne demence (Multiinfarktni sindrom, po mikrovaskularnih spremembah), nevrodegenerativne demence (Alzheimerjeva bolezen, Frontotemporalna demenca, Lewyjeva telesna demenca) in t.i. Mešane oblike lahko razčlenimo.

glavni vzrok

Vaskularna demenca je ponavadi vzrok za to enojni ali večkratni, manjši ali večji možganski infarkt ali krvavitve v možganihki je uničil in propadel možgansko tkivo. Ti infarkti ali krvavitve so lahko na primer a dolgotrajnejši, slabo nadzorovan visok krvni tlak, Tromboza ali embolija v možganskih posodah, Raztrganine možganskih žil podlaga.

Vrste demence, ki jih povzroča nevrodegenerativne bolezni nastanejo, tj. z dednim, postopnim upadanjem Nevroni, povzročajo depoziti okvarjenih produktov razgradnje beljakovin, pri čemer različne oblike demence (Alzheimer, Frontotemporalna demenca, Lewyjeva telesna demenca) se razlikujejo v posameznem produktu razgradnje beljakovin in v možganskem predelu, v katerem so ti odloženi.

Poleg tega pa različne Presnovne motnje in hormonske motnje (Vitamin B12-Defekt, Hipotiroidizem, Vpletenost možganov v jetrno insuficienco oz Odpoved ledvic), Stanja opijenosti (alkoholOgljikov monoksid, topilo) ali Okužbe (AIDS, Bolezen Prion, Creutzfeldt-Jakobova bolezen) povzročajo simptome demence.

Simptomi

Na začetku bolezni je običajno postopna izguba spomina in kratkoročnega spomina, prizadetim je vse težje vsrkati, shraniti in razmnoževati nove informacije.

Šele v nadaljnjem poteku, ko je demenca v napredni fazi, pride tudi do motenj v dolgoročnem spominu, tako da se dogodki, ki so se zgodili v preteklosti, lahko pozabijo, veščine in sposobnosti, pridobljene v življenju, pa se lahko izgubijo.

Več o tem preberite pod Izguba spomina.

Poleg tega lahko oblike demence privedejo do motenj v orientaciji (najprej časovno, nato prostorsko in nato proti sebi), v razmišljanju (upočasnjeno, ovirano v toku), v spoznanju, jeziku, prostovoljnih gibanjih in spremembah osebnosti (povečana labilnost oz. Razdražljivost, socialni umik, paranoične lastnosti).

Na splošno pa morajo sedanji simptomi obstajati več kot 6 mesecev, da lahko diagnosticirajo sindrom demence.

Preberite več o temi: Znaki demence

diagnoza

Za diagnosticiranje demence so standardizirani testni postopki predvsem metoda izbire. Preizkusi, kot so Mini Test Mental State (MMST), Montreal Cognitive Assessment Test (Test MOCA) ali DemTec-Test, se lahko uporabijo za oceno pozornosti, spomina, orientacije ter matematičnih, jezikovnih in konstruktivnih veščin. Verjetnost obstoječe bolezni demence lahko nato ocenite z uporabo točkovnega sistema.
Več o tem preberite pod: Demenčni testi

Poleg tega so del klasične diagnoze podrobna anamneza (tako lastna kot tretja anamneza npr. Sorodnikov), fizični in nevro-psihološki pregled, pa tudi krvni pregled, preiskave možganske vode, slikanje glave (CCT, MRT) glave oz. Možganska in elektroencefalografija (EEG).

Če sumimo na vaskularno demenco, lahko pregledi karotidnih arterij in srca (EKG, srčni odmev) zagotovijo informacije o obstoječem položaju. Ker pa ni jasnega označevalca demence, se večina teh diagnostičnih metod uporablja za izključitev drugih bolezni, ki imajo lahko simptome, podobne oblikam demence (npr. Depresija, delirij, amnezija, pozabljivost na starost, hipotiroidizem, pomanjkanje vitaminov itd.).

Terapevtski ukrepi

Ker je večina oblik demence nepopravljiva bolezen Možgani akti, torej tudi ni možnosti terapije za približno 90% bolnikov z demenco, ki omogočajo popolno celjenje.

Le eden lahko Zakasnitev napredka in čim dlje Ohranjanje neodvisnosti s primerno kombinacijo psihoterapevtsko, socialno terapevtski in zdravljenje z zdravili je mogoče doseči.

Oboje Zdravila za demenco to so t.i. Zdravila proti demenci (npr. Donepezil®, Galantamin® ali Rivastigmin®), ki se večinoma uporabljajo pri Alzheimerjevi demenci in kot osrednje Kolinergiki Zakon.

Kot podporno in odpravljanje simptomov lahko uporabimo tudi zdravilne ukrepe Antidepresivi (npr. Citalopram®) za depresivne simptome oz atipični nevroleptiki (npr. Risperidon®) se lahko uporablja za psihotične simptome in motnje spanja.

Poseben pri vaskularni demenci terapija temelji predvsem na izboljšan pretok krvi v možganskem tkivu in tako tudi v Znižanje tveganja za srčno-žilni sistem.

Potek oblik demence

Potek a Demenca najdete v tri stopnje razvrsti: blaga, zmerna in huda demenca.

The enostavno, začetna faza demence je skozi povečanje pozabljivosti (predvsem to Kratkoročni spomin je prizadeta) in Težave z orientacijoki je sprva omejena na časovni ravni. Na tej stopnji prizadeti običajno niso omejeni v svoji neodvisnosti, vendar je mogoče izstopati pogoste napačne postavitve predmetov ali na primer a pogoste zmote v delovnem dnevu.

The zmerna demenca pride do poslabšanja težav s spominom, Motnje v komunikaciji, od Sposobnost prepoznavanja, od mobilnost in Sposobnost učenja Dodali so, da so zapleteni načini ukrepanja pogosto težavni, neodvisnost pa postopoma omejena. Lahko se doda tudi A Dezorijentacija na prostorskem in osebnem nivoju in eno Motenje v jeziku.

Potem gre demenca težka faza približno, je ponavadi a popolna izguba prepoznavnosti in spomin prej kot tudi a popolna razpad govora in večinoma preveč Inkontinenca. Prizadeti postanejo v postelji in vse bolj potrebujejo pomoč in nego.

Na splošno pa ni vsaka oblika demence enaka in ne mora imeti vsakega bolnika enake simptome. Poleg tega se lahko oblike demence sčasoma bistveno razlikujejo, tako da nekatere hitreje (npr. Vaskularna demenca) in druge bolj zahrbtne (npr. Alzheimerjeva demenca) vnaprej.

Pogostost oblik demence

Po vsem svetu je trenutno naokoli 47 milijonov ljudi trpi za obliko demence, v prihodnjih letih pa pričakuje naraščajoče število (domneva se povečanje razširjenosti na 131,5 milijona ljudi v letu 2050), kar temelji na dejstvu, da je - zaradi demografskih sprememb - vsako leto več ljudi na novo demenca zbolijo kot smrtniki med tistimi, ki že trpijo za demenco.

Tveganje za razvoj ene od oblik demence se s starostjo znatno poveča, tako da je po ocenah 1,2% vseh ljudi med 65-69 let, 2,8-6% med 70-79 in 13,3-23 , Prizadene 9% med 80-89 in 34,6% tistih nad 90 let.

Ženske zbolijo z njo pogosteje iz oblike demence, kot moški (70% bolnih je ženskega spola).

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demencakar predstavlja približno 50-60% vseh demenc. Na drugem mestu je lestvica vaskularni, kot vaskularna demencaki predstavljajo približno 20%. Po drugi strani pa so mešane oblike manj pogoste (15%).