Terapija zasvojenosti
terapija
Najpomembnejša stvar pri terapiji odvisnosti je bolnikova motivacija in pripravljenost na spremembe. Brez motivacije bolezni nikoli ne moremo trajno zdraviti. Razlog, da se večina odvisnikov tako zelo težko motivira, je zaradi razlike med pozitivnimi učinki "tukaj in zdaj" in negativnimi posledicami "v prihodnosti".
Primer: odvisnost od cigaret
Znano je že več kot 100 let Dim je zelo nezdrava navada. Najpozneje s širjenjem medijev in celovitim izobraževanjem prebivalstva v 80. in 90. letih je skoraj vsak kadilec vedel, da si aktivno krajša življenje in škoduje okolju. Kljub temu veliko ljudi še danes kadi, saj grožnja skriva nekje v megli prihodnosti. Prijetni občutek, ki ga nikotin ustvarja v telesu, in faktor hladnosti v psihi je neposredno prisoten.
Ta odnos se večinoma spremeni, ko negativna posledica nenadoma in nepričakovano »zadene« sedanjost. Nenadni napad zadušitve med kajenjem, možgansko kapjo ali celo povzroči smrtno nesrečo, medtem ko je v neplodnosti, lahko znatno poveča pripravljenost za zdravljenje. Drugi dejavniki, ki povečujejo verjetnost spremembe motivacije, so:
- visoka socialna usposobljenost (npr. priložnost, da izrazite svoje mnenje, se uveljavite pred drugimi itd.)
- stabilno samo pričakovanje ("Če se bom dovolj potrudil, bom v redu!")
- Kopičenje negativnih posledic zaradi zasvojenosti (npr. Partner me zapusti, vozniško dovoljenje ni več, upniki grozijo itd.)
- Spoznavanje ponudb pomoči (svetovanje pri odvisnosti, bolnišnično razstrupljanje, skupine za samopomoč itd.)
Več o tem si preberite tukaj Posledice drog, kot konoplja, amfetamini ali ekstazi
Popušča se v odvisnosti
Ponovno postane odvisnost:
Tudi če je motivacija zaradi takih dejavnikov ocenjena kot dobra ali slaba, je tako imenovana „ambivalenca“, tj. „Biti raztrgan in sem in tja“, stalni spremljevalec motiviranega bolnika. Tudi po letih neuporabe droge se lahko pacient ponovno zasvoji. Pri mnogih bolnikih se pogosta sprememba vzdržijo uživanja snovi in pogosti recidivi.
Na splošno so možnosti ponovitve precej visoke, vendar se od snovi do snovi razlikujejo. Verjetnost vsaj enega ponovitve v 2 letih po zdravljenju je približno 40–50% za alkohol, približno 60–70% za prepovedane droge in več kot 70% za tobak.
Eden od razlogov za pogostost takšnih recidivov je, da se med aktivnim zasvojenjem določenim situacijam in dražljajem (zvoki, vonji itd.) Dodelijo določena pozitivna čustva.
Preberite več o temi: Zasvojenost z mamili
Primer: odvisnost od alkohola
"Kadarkoli sedim s fanti v pubu in spijem pijačo, se počutim res dobro. Ali" Druženje ob kegljanju z Eckes-Edelkirschom je najlepše, kar vem. "
Je prava Zasvojenost prav tako praktično niso več aktivni, so ti "trenirani dražljaji" (hrup v baru, kegljišče) še vedno povezani s prijetnim počutjem in tudi z uživanjem alkohola. Želja po podoživljanju prijetne situacije je lahko neposredno povezana tudi z željo po alkoholu.
Drugi dejavniki, ki povečujejo verjetnost ponovitve, so nenadno spreminjajoče se življenjske situacije (ločitev ali smrt ljubljene osebe) ali tudi duševne motnje (Depresija itd.).
Del terapije zato mora biti preprečevanje recidivov. V tem okviru so se spremembe naslednjih točk izkazale za koristne:
- Prepoznavanje situacij, ki bi lahko postale "nevarne"
- Pogovorite se o načinih, kako se izogniti takim situacijam.
- Obdelava "nevarnih" dražljajev tako, da med terapijo spet postanejo običajni, originalni dražljaji. (Hrup iz pub je samo hrup itd.)
- Obdelava vedenja, ko je prišlo do prvega zdrsa. (Zadevni primer je tako rekoč zaprt, ki se uporablja, preden se popolnoma zdrsne nazaj v stari način vedenja.)
- Krepitev samo pričakovanja
Nadzorovana uporaba
Nadzorovana uporaba snovi:
Obstajajo različna mnenja o vprašanju, ali je samo trajno odrekanje snovi ali tudi nadzorovana uporaba dobro terapevtsko sredstvo v boju proti zasvojenosti. Pravzaprav obstajajo dokazi, da je pri nekaterih bolnikih bolj verjetno, da bodo pili določeno količino alkohola in ne zaužili ničesar drugega.
Podoben pristop je tudi pri zdravljenju odvisnikov od opiatov. Z nadomeščanjem z umetnimi opiati, kot so Metadon, lahko preprečite tako visoko tveganje okužbe kot pogosto kriminalno vedenje. Hkrati se izvajajo psihoterapevtski ukrepi.
Psihoterapevtski postopki
Psihoterapevtski postopki (poenostavljena reprezentacija):
V zadnjih letih, ko se je izboljšalo znanje o motnji in možnih ukrepih, se je razvil poseben pristop, povezan z boleznijo. Tu je poudarek na:
- motivacija za terapijo
- Preprečevanje ponovitve
Motivacija za terapijo:
Terapevtsko delo za spodbujanje motivacije za terapijo je razdeljeno na več stopenj.
- Faza: Analiza problema in njegovo ozadje
V tem prvem pomembnem koraku terapevt in pacient razložita, kateri razlog je bil na koncu odgovoren za začetek terapije. Poleg tega je pojasnjeno, katere pozitivne posledice lahko takšno zdravljenje prinese. Poleg tega se analizirajo pacientova pričakovanja o sebi in o morebitni abstinenci.
- Nivo: Delo dejavnikov, ki pomagajo spremembam in ki bi lahko zavirali spremembe.
V tej fazi pacient in terapevt razjasnijo npr. s kakšnim tveganjem mora bolnik doživeti ponovitev, če ostane v svojem znanem okolju. V tej fazi je pomembno tudi, da bolnik razmišlja o času po koncu terapije (prihodnje perspektive)
- Nivo: cilji
V tej fazi terapije je treba skupaj s pacientom oblikovati realne cilje. Tu lahko npr. razjasnite, ali obstaja resnična želja po abstinenci ali nadzorovanem pitju ali nadaljevanju prejšnjih navad. Terapija bo dolgoročno uspešna le, če si bo pacient zastavil verodostojne in realne cilje.
- Stopnja uvrstitve:
Na tej stopnji se oblikujejo tesnila, ki so za pacienta še posebej pomembna. V ta namen pacient ustvari uvrstitveni seznam, na katerem so oblikovani cilji, ki vodijo k občutku uspeha čim hitreje.
- Stopnja izvajanja terapije:
Ta korak je namenjen izvajanju ciljev, razdelanih v prejšnjih fazah. Nadalje se pacient nauči npr. Priložnosti za izboljšanje lastnih veščin, ki so potrebne za trajno spremembo vedenja. Poleg tega se nauči opazovati sebe v različnih situacijah, da bi dolgoročno ohranil svoj samokontrolo. Nenazadnje se dražljaji, ki lahko privedejo do ponovitve, črtajo.
Preprečevanje ponovitve
Preprečevanje ponovitve:
Tudi pri tem terapevtskem pristopu človek sledi različnim fazam.
- Stopnja, katere situacije so lahko nevarne:
V tej fazi se ugotovijo situacije, v katerih je bolnik v preteklosti doživljal določena razpoloženja, ki so privedla do uživanja.
- Korak Kako se je mogoče izogniti nevarnim situacijam:
Pogosto se bolniki z odvisnostjo znajdejo v zelo problematičnih življenjskih situacijah. Zaradi tega je treba z njimi razjasniti, ali in kako lahko pride do spremembe v tej življenjski situaciji. Pogosto je npr. treba se je ločiti s starimi "prijatelji", da ne bi več ogrozili.
- Fazna sprememba vedenja:
Ta faza je posebej namenjena spreminjanju ali črtanju starega vedenja. V ta namen se pacient nauči npr. Postopki sproščanja ali postopki, s katerimi je mogoče kritične misli spremeniti ali ustaviti
- Stadijska sprememba samo-koncepta:
Na tej stopnji je pomembno sodelovati s pacientom, da se nauči verjeti vase.Samo tisti, ki lahko sebe in naučeno vedenje ocenijo kot pozitivno, bodo lahko preprečili ponovitev v nevarnih situacijah.
- Stadij Kaj se zgodi po ponovitvi:
Popuščaji so pogosti. Zaradi tega morajo biti del terapije. V tej pomembni fazi se mora bolnik spoprijeti z možnostjo ponovitve in tako rešiti nujni primer, ki se uporabi, če ponovitve ni bilo mogoče preprečiti. (npr. kako se izogibam jemanju dodatnih snovi, kje lahko poiščem pomoč itd.)
Študije so pokazale, da zgoraj navedeno terapevtski pristopi dosegajo bistveno boljše rezultate kot drugi. Približno polovica vseh odvisnikov od alkohola je bila trajno vzdržana tudi po več let.
