Mali možgani

sopomenka

Medicinski: Mali možgani (lat.)

Angleščina: cerebrellum

anatomija

Slika mali možgani

Mali možgani so del možganov. Leži v zadnji jami pod zadnjim režnjem velikega mozga, skozi katero ga ločuje tentorium cerebelli. Možgansko deblo leži pred malim možganom.

Mali možgani lahko približno razdelimo na 2 hemisferi (iz grščine = polobli), ki ju črvi ločuje med seboj (vermis, latinica). Dva podolgovata možganska dela se na obeh straneh odcepata od črva; skupaj jih imenujemo Flokulonodularni reženj (Lobus = režnjevi; Flocculus = kosmiči; Nodulus = vozlički; vse besede prihajajo iz latinščine) Površina celotnega malega mozga se poveča za nešteto gub (foliae). Če na sredini zarežete mali možgani, lahko vidite zunanjo, temnejšo lubje (Cortex cerebelli) iz notranjega vžigalnika oznaka razlikovati. Znotraj tega kostnega mozga pa lahko na obeh straneh (tj. Znotraj obeh polobel) razmejimo 4 opredeljena možganska območja, ki jih imenujemo cerebelarna jedra. Od zunaj proti notranjosti (tj. V smeri črva) so naslednji:

  • Zobato jedro
  • Nucleus emboliformis
  • Nucleus globosus
  • Jedro Fastigii

kjer je jedro latinsko in pomeni jedro.

Ilustracijski oris možganov

Cerebrum (1. - 6.) = zadnji možgani -
Telencefalon (Cerembrum)

  1. Čelni reženj - Čelni reženj
  2. Temenski reženj - Parietalni reženj
  3. Zatilni del -
    Zatilni del
  4. Temporalni reženj -
    Temporalni reženj
  5. Bar - Corpus callosum
  6. Stranski prekat -
    Stranski prekat
  7. Srednji možgani - Mezencefalon
    Diencefalon (8. in 9.) -
    Diencefalon
  8. Hipofiza - Hipofiza
  9. Tretji prekat -
    Ventriculus tertius
  10. Most - Pons
  11. Mali možgani - Mali možgani
  12. Vodonosnik srednjega mozga -
    Aqueductus mesencephali
  13. Četrti prekat - Ventriculus quartus
  14. Možganska polobla - Hemispherium cerebelli
  15. Podolgovata oznaka -
    Myelencephalon (Medulla oblongata)
  16. Velika cisterna -
    Cisterna cerebellomedullaris posterior
  17. Centralni kanal (hrbtenjače) -
    Osrednji kanal
  18. Hrbtenjača - Medulla spinalis
  19. Zunanji možganski vodni prostor -
    Subarahnoidni prostor
    (leptomeningeum)
  20. Optični živec - Optični živec

    Prednji možgani (Prosencephalon)
    = Cerebrum + diencephalon
    (1.-6. + 8.-9.)
    Zadnji možgan (Metencefalon)
    = Most + mali možgani (10. + 11.)
    Zadnji možgani (Rombencefalon)
    = Most + mali možgani + podolgovata medula
    (10. + 11. + 15)
    Možgansko steblo (Truncus encephali)
    = Srednji možgan + most + podolgovata medula
    (7. + 10. + 15.)

Pregled vseh slik Dr-Gumpert najdete na: medicinske ilustracije

Marebelarni tonzili

A nadaljnje anatomsko razmejeno območje malih možganov so ti Marebelarni tonzili. Čeprav niso funkcionalno pomembni (vsaj doslej jim ni bila dodeljena nobena posebna funkcija), imajo v vsakdanji klinični praksi pomembno vlogo. Iz naslednjega razloga: v primeru zvišan intrakranialni tlakKako lahko na primer pride do oslabljene drenaže cerebrospinalne tekočine (liquor cerebrospinale ali na kratko CSF) - ali to možgani ni veliko priložnosti, da bi se izognili pritisku zaradi neraztegljive kostne lobanje, ki jo obdaja. Pravzaprav je takšen utaj možen le na dveh mestih. Ali se možganska masa potisne v cerebelarni šotor, kar se imenuje a zgornji ulov ali pa so pravkar omenjeni mali cerebilarni mandlji označeni z Foramen magnum (Odprtina na dnu lobanje) potisnjena navzdol (spodnji ukleščenje). V obeh primerih obstaja akutno tveganje za poškodbo možganskega tkiva, toda bolj se boji spodnjega ulova, to je tonzil, saj je lahko resno življenjsko ogrožen, ker dihalni center (ki se nahaja v podolgovati možganski kosti, tj. oblongata, ki je najnižji del Možgansko steblo ustreza) je v neposredni bližini ujetja in ga je po potrebi mogoče tudi stisniti, kar vodi v takojšen zastoj dihanja.

Funkcionalno (torej ne s povsem zunanjega vidika, ampak v skladu z različnimi funkcionalnimi oznakami) je mali možgan razdeljen na tri dele:

  • 1.Spinocerebellum - Anatomsko vključuje črv in polkroglasta območja, ki mejijo na obe strani
  • 2.Pontocerebellum - anatomsko ustreza stranskim delom obeh polobel
  • 3.Vestibulocerebellum - anatomsko ustreza flokulonodularnemu režnju

Ta razdelek ima naslednji razlog: Mali možgani prejemajo informacije in jih pošiljajo. Dosežejo ali zapustijo jo v obliki vlaken živčnih celic. Kličejo se vlakna, ki se potegnejo v mali možgan in mu dajo informacije Aferenti (od afferre, lat = dobavljati). Pokličejo se tisti, ki zapustijo mali možgani, da bi sprejeli informacije, ki so bile tu ustvarjene drugje Eferenci (iz eferens, latinica = voditi ven). Vsa vlakna, ki vodijo in izstopajo, potekajo v enem od treh tako imenovanih možganskih pecljev. Zdaj velja, da vsak od treh zgoraj omenjenih delov malih možganov prejme svoje aferente iz različnih delov telesa, zato jih je smiselno ustrezno razdeliti. Naslednja tabela je namenjena priročnemu pregledu treh komponent in njihovih vložkov; navedena so tudi imena ustreznih aferentnih vlaken:

Cerebelarni del Aferenti od ... Ime optične mreže

Spinocerebellum Spinocerebelarni trakt hrbtenjače

Pontocerebellum (Cerebrocerebellum) Cerebrum skozi most (pons) pontocerebelarni trakt

Vestibulocerebellum Centri možganskega debla organa ravnotežja (tako imenovana vestibularna jedra) vestibulocerebelarni trakt

Imena vlaken (Tractus, latinica = pramen) je mogoče enostavno izpeljati, vsaka je sestavljena iz dveh besed. Prva beseda opisuje kraj, kjer vlakna izvirajo, druga beseda kraj, kjer se končajo. Na primer pontocerebelarni trakt: Prihaja od mostu (pons) do Mali možgani (Mali možgani), to je ponto-cerebellaris.

Zmedeno je zdaj nadaljnja delitev malih možganov, ne funkcionalno ne anatomsko, ampak filogenetsko, torej glede na filogenetski razvoj. Naslednja tabela prikazuje kratek povzetek medsebojne povezanosti anatomske, funkcionalne in filogenetske klasifikacije:

Anatomsko Delujoč filogenetski

Črv in sosednji deli poloble Spinocerebellum Palaeocerebellum

Stranske poloble Pontocerebellum Neocerebellum

Flokulonodularni reženj Vestibulocerebellum Archicerebellum

The Archicerebellum je filogenetsko najstarejši, neocerebellum (neo, grško = novo) najmlajši del malega mozga.

Medtem ko možganska možganica, tj. Del v globoki notranjosti, vsebuje predvsem živčna vlakna, ki potekajo od enega kraja do drugega v osrednjem živčnem sistemu, možganska skorja vsebuje (Možganska skorja) veliko celic. Čeprav mali možgani - kot že ime pove - še zdaleč niso največji del CNS ima, lubje hrani približno 50% vseh Nevroni centralnega živčnega sistema. V možganih so lahko tri plasti razdeljene in vsaka od teh plasti vsebuje določene vrste celic.

  1. Molekularna plast (Stratum Moleculare) - najbolj zunanja plast
  2. Purkinjejeva celična plast (Stratum purkinjense) - srednja plast
  3. Glavna izmena (Stratum granulosum) - najgloblji sloj ob mešičku

Medtem ko so v molekularni plasti zlasti celična telesa Zvezdne celice in Košarice celice najdemo, da so celična telesa v plasti Purkinjejevih celic Purkinjejeve celice, tipične celice malih možganov. Končno, v zrnatem sloju so somati Granulirane celice in Golgijeve celice.

V živčnih celicah ločimo vzbujevalne in zaviralne celice, odvisno od tega Nevrotransmiterji jih posredujte kot "informacije" naslednji celici, potem ko so se sami vzbudili. Vse celice malih možganov so zaviralne živčne celice z GABA (okrajšava za gama-amino-masleno kislino) kot nevrotransmiter. Vznemirljive so le celice zrnc. Vaš nevrotransmiter je glutamat.