Mednarodni olimpijski komite

Sinonimi

MOK, MOK,
Angleščina: mednarodni olimpijski odbor

uvod

V Nemčiji poznan kot jazmednarodni Olimfna Komitee s skupno angleško kratico (MOK) je nevladno združenje z namenom načrtovanja, organizacije in izvajanja olimpijske igre Moderna doba. Ustanovitelj Pierre de Coubertin leta 1915 preselil sedež MOK v Švici v Lozano, kar ga spremeni v združenje z vpisom v trgovski register švicarskega civilnega zakonika. Švicarski zvezni svet je od leta 1981 mednarodnemu olimpijskemu odboru podelil status mednarodne organizacije po švicarskem pravu in podelil ustrezne davčne ugodnosti. MOK si pridržuje pokroviteljstvo olimpijskih iger in uveljavlja vse veljavne pravice do obstoječih simbolov v vsebini olimpijskih iger (olimpijski obroči itd.)
Ali so uradni jeziki organizacije angleščina in Francosko.

porekla

MOK je bil ustanovljen 23. junija 1894 v Sorbonni v Parizu kot vrhunski filantrop Pierre de Coubertin s skupnimi športnimi festivali skušali približati države po vsem svetu. On, ki se je videl kot izobraževalni reformator, je priložnost za oživitev starodavnih olimpijskih iger prepoznal s stalno naraščajočo internacionalizacijo. 78 delegatov iz 37 športnih zvez v 9 državah se je odločilo za prve moderne olimpijske igre leta 1896, ki so potekale v Atenah. Ustanovni odbor je sestavljalo 13 moških iz 11 držav. Prvi predsednik MOK je postal grški delegat Dimitrios Vikelas, mož črk, ki predstavljajo prvo prizorišče. Vikelas je po igrah predal pisarno Pierre de Coubertin kot predstavnik 2. olimpijskih iger v Parizu. Coubertin je obdržal predsedovanje kot stalno izvoljeni član do leta 1925 W. Sloane odstopil s predsedstva glede St.
Nemškega člana je treba zaman iskati v ustanovnem osebju MOK, saj so na Coubertina vplivali tudi njegovi rojaki zaradi nenehnih konfliktov med Francijo in Nemčijo. Podjetnik je bil prvi nemški član MOK Willibald Gebhardt, januarja 1896 v pripravah na olimpijske igre v Atenah.

Olimpijska misel

Pierre de Coubertin želel je z oživitvijo olimpijskih iger prispevati k izgradnji mirnega in pravičnega sveta. Z idejo o mednarodnem razumevanju s športnim fair playom, prenašanjem vrednot in solidarnosti je njegov človekoljubni pogled spremenil v praktično delovanje. Izraz olimpizem, ki ga je uvedel, je bil skovan in zaznamovan s fizično, psihološko in duhovno močjo v obliki mirne konkurence. Številne športne organizacije so se skozi leta pridružile temu olimpijskemu gibanju.
Najpomembnejše naloge olimpijskega gibanja vključujejo posredovanje med narodi, boj proti diskriminaciji in drugim ter boj proti usmerjenemu dopingu v športu, ki je v največjih letih in desetletjih postal največji problem profesionaliziranega športa.

Olimpijska povelja

Olimpijska listina obsega 64 člankov v 5 poglavjih. To je jasno opredeljen niz pravil, ki opisuje potek olimpijskih iger in mednarodnim športnim združenjem daje zavezujoče smernice.
Prvič, leta 1924 na zasedanju MOK v Rimu, so bile te fiksne uredbe in resolucije sistematično pisno povzete. Olimpijska listina vsebinsko določa nekakšen kodeks ravnanja z etičnimi načeli.

Letno srečanje

Vsakoletno redno zasedanje vseh članov MOK je pravno najpomembnejši organ MOK. Tako predsednik kot izvršna oblast, vsi člani in častni predsedniki so ponovno izvoljeni. Resolucije so sprejete tudi na olimpijski listini. Predsednik ali tretjina vseh članov je pooblaščena za sklic izredne seje.
Posebej je zanimiva izbira prizorišč za prihodnje olimpijske igre. Vsak član ima en glas. Če pa država še vedno kandidira za volitve, predstavnik države ne bo mogel glasovati.

Krize MOK

Od ustanovitve Mednarodnega olimpijskega komiteja so obstajali osamljeni, osamljeni konflikti. Ko je bila ustanovljena, je bil pretežno bojkot posameznih držav proti igram. Le štiri leta po ustanovitvi se je pročelje MOK-a začelo rušiti, ko so bile igre v letih 1900 in 1904 eno samo razočaranje. Prva svetovna vojna prisiljena Coubertin da se sedež Mednarodnega olimpijskega komiteja preseli v Švico, da se reši olimpijskih iger pred uničenjem. Odločnejša od zunanjih kriz pa je notranja kriza iz leta 1998, ko je postalo znano, da je bilo na podelitvi na zimskih olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju podkupljenih več članov MOK. Posledično je moralo odstopiti 11 članov MOK, še štirje so prejeli opozorila. Marca 1999 je bila za proučitev nerešenih primerov sklicana komisija za etiko in reformo.
Prve vidne posledice škandala leta 1999 so bile razkritje financ, večja preglednost in javnost na sejah. Predlogi komisije za reformo so na skupščini MOK sprejeli 10. in 11. decembra 1999 in olimpijska povelja je bila spremenjena.

Podaljšanje

Novoizvoljeni člani bodo opravljali funkcijo osem let, vendar so lahko ponovno izvoljeni osem let in morajo odstopiti najpozneje po dopolnjenem 70. letu. Nobena država ne more zastopati več kot enega člana v MOK.

Od leta 1999 je Izvršni odbor sestavljalo 15 članov, predsednik, podpredsednik in predstavnik športnikov. Komisija se sestaja osemkrat letno in odloča o morebitnih spremembah olimpijskih iger.

Sestava MOK se je spremenila na naslednji način:

  • 70 osebnih članov
  • 15 olimpijskih športnikov (11 s poletnih iger in 4 z zimskih iger)
  • 15 predstavnikov IF-jev (športnih zvez)
  • 15 predstavnikov NOK ​​(Nacionalnega olimpijskega komiteja)

Predsednik MOK

  1. Dimitrios Vikelas (1896)
  2. Pierre de Coubertin (1896-1925)
  3. Baillet - Latour (1925-1942)
  4. Siegried Edström (1942-1952)
  5. Avery Brundage (1952-1972)
  6. Lord Killanin (1972-1980)
  7. Luan- Antonio Samaranch (1980-2001)
  8. Jaques Rogge (2001 - danes)