Terapija raka debelega črevesa

Opomba

Vse tukaj podane informacije so le splošne narave, terapija tumorjev je vedno v rokah izkušenega onkologa (tumorja)!

opredelitev

Zdravljenje pacienta zahteva intenzivno sodelovanje med specialističnimi oddelki za kirurgijo, interno medicino, radioterapijo in protibolečinsko terapijo. Med terapijo se kot bistveno pomoč pri odločanju uporablja predhodna stopnja tumorja (ocena obsega tumorja). Za vsako stopnjo tumorja obstajajo ustrezne terapevtske smernice, ki se upoštevajo.

Preberite več o temi: Stadiji raka debelega črevesa in njihova prognoza

Kakšne so možnosti zdravljenja?

Kot najpogostejši rak pri odraslih je zdravljenje raka debelega črevesa in danke glavna tema v medicinskih raziskavah in ga nenehno izboljšujejo nova odkritja. Zdravljenje raka debelega črevesa temelji na treh stebrih: kirurški odstranitvi tumorja, kemoterapiji in sevanju (ki se uporablja le, ko je prizadeta rektum), ki se lahko uporablja samostojno ali v kombinaciji.

Katera metoda ali kombinacija se na koncu uporablja za posameznega pacienta, običajno razpravljamo na strokovnem skupu, na kliničnopatološki konferenci. Kirurgi, radiologi, patologi in onkologi se med seboj svetujejo na podlagi pacientovih ugotovitev, trenutnih smernic in trenutnega stanja medicinskih raziskav.

Razlikujemo med dvema pristopoma terapevtskega pristopa: Po eni strani obstaja kurativni pristop, katerega cilj je popolno zdravljenje. To je treba razlikovati od paliativnega postopka, pri katerem je ublažitev tumorskih pritožb v ospredju zaradi nizkih možnosti zdravljenja brez neposrednega cilja ozdravitve.

Vrste terapije

Operativna terapija

Kirurška terapija je najpomembnejši steber terapije raka črevesja, saj v najboljšem primeru omogoča popolno odstranitev tumorja in s tem ozdravitev. Pazimo, da odstranimo celotno tumorsko maso, kolikor je mogoče, vključno z varno razdaljo od zdravega tkiva, tako da ne ostanejo nobene tumorske celice. Odstranjene bodo tudi bezgavke, v katere se je morda razširil tumor.

Obseg operacije je odvisen od lokacije tumorja, pri čemer se praviloma odstrani le prizadet oddelek črevesa. Nato se dva preostala konca črevesa spet sešita, kar imenujemo Anastomoza omenjeno kot. Rektralni karcinom (rak rektuma) predstavlja posebno situacijo, saj je odvisno od lokacije tumorja mogoče odstraniti tudi sfinkter, zaradi česar bo potrebno ustvariti umetno črevesno odprtino (anus praeter).

Pri nekaterih bolnikih z visokim tveganjem je priporočljivo popolno odstranitev črevesja (kolektomija). Upravičeni so bolniki z dolgoletnim ulceroznim kolitisom in bolniki z družinsko polipozno coli. Med to profilaktično operacijo se mišica sfinktra vedno ohrani, tako da se ohrani celina blata. Za določitev spominske funkcije rektuma (rektum), iz priloženega kosa tankega črevesa nastane rezervoar.

Več o tem preberite na: Odstranite debelo črevo

Vse te posege lahko izvedemo tako, da odpremo trebušno votlino skozi velik trebušni rez in laparoskopsko, s čimer v trebušno votlino skozi več majhnih zarez vstavimo kamero in instrumente. Kirurgija lahko pomaga tudi pri bolnikih, ki zaradi napredovale bolezni nimajo več možnosti za ozdravitev, na primer z odstranjevanjem ali premostitvijo črevesnih odsekov, ki jih je tumor prerasel, da bi bolnik rešili nepotrebnega trpljenja.

Več o tem preberite na: OP za raka debelega črevesa

kemoterapija

Eden steber terapije raka debelega črevesa je kemoterapija. Tu se ponavadi uporabljajo različni pripravki v kombinaciji med seboj, katerih namen je ubiti hitro delitve tumorskih celic (citostatiki). Kemoterapija se lahko uporablja poleg operacij ali se uporablja samo, če operacija ni več mogoča ali ni zaželena.

V kombinaciji lahko kemoterapijo izvedemo kot tako imenovano neoadjuvantno kemoterapijo pred operacijo. Namen tega je zmanjšati tumorsko maso, da bi neoperabilne tumorje vrnili v operativno fazo ali zmanjšali obseg operacije. Poleg tega neoadjuvantna kemoterapija pomaga zmanjšati tveganje, da se tumor pozneje ponovi.

Kemoterapija se lahko uporablja tudi po operaciji, ki ji nato rečemo adjuvans. Njegov cilj je boj proti rakavim celicam, ki še vedno ostanejo v telesu, in zdravljenje majhnih mikrometastaz, ki so se že oblikovale, vendar na slikanju še niso vidne.

Večina kemoterapevtskih zdravil je na nespecifičen način usmerjena proti hitro delljivim celicam, zato imajo pogosto neprijetne stranske učinke, saj vplivajo na ostala hitro delljiva tkiva in tudi rakave celice. Pogosti neželeni učinki vključujejo slabost, bruhanje, drisko, izgubo las in zmanjšano proizvodnjo krvnih celic, kar vodi v slabokrvnost in nagnjenost k okužbi, saj je oslabljen tudi imunski sistem.

Kemoterapija se običajno izvaja ambulantno, tako da bolnišnično bivanje ni potrebno. Odvisno od režima zdravljenja se zdravila dajejo po veni en ali dva dni zapored. Ta postopek se običajno ponovi vsakih 14 dni, kar je znano kot cikel, ki se izvaja večkrat.

Več o tem preberite na: Kemoterapija za raka debelega črevesa

radioterapija

Pri tumorjih rektuma je še vedno možna možnost zdravljenja z obsevanjem. Tu se visokoenergijski žarki, ki jih izločajo radioaktivne snovi ali ustvarijo posebne naprave, uporabljajo za uničenje tumorskih celic. To se naredi z največjo možno natančnostjo, tako da tumor prejme večino škodljivega odmerka sevanja.

Na žalost ni mogoče popolnoma izogniti prizadetemu okoliškemu tkivu, zato se lahko pojavijo vnetja, poškodbe živcev in tromboza v sosednjih žilah.

Tudi sevalna terapija, kot kemoterapija, se lahko uporablja adjuvantno ali neoadjuvantno. V primeru črevesnih tumorjev nad rektumom sevanje z radioterapijo ne pride v poštev, saj se položaj tumorja zaradi gibanja črevesja v trebuhu neizogibno spreminja, zato ciljno obsevanje ni mogoče.

Več o tem preberite na:

• radioterapija
• Sevalna terapija za raka debelega črevesa

Imunoterapija

Tu se uporabljajo protitelesa (telesne lastne obrambne snovi), ki so usmerjena proti različnim strukturam rakave celice in jim tako preprečujejo rast. Ta protitelesa dajemo v kombinaciji s citostatiki.

Če kurativne terapije ne morejo več izvajati, običajno pride do paliativne terapije za raka debelega črevesa. Namen tega je predvsem ublažitev simptomov in izboljšanje bolnikove kakovosti življenja.

Kdaj se uporablja katera metoda?

Izbira načina terapije je odvisna predvsem od stopnje, v kateri je bolezen prisotna. Vendar pa igrajo vlogo tudi drugi dejavniki, na primer starost pacienta, kakršne koli sekundarne bolezni, pa tudi bolnikove ideje in želje.

V zgodnjih fazah brez metastaz na bezgavkah ali drugih organih je za zdravljenje bolezni morda dovolj samo operacija. Če je tumor že prerasel v globlje plasti črevesne stene ali ima metastaze v bezgavkah ali drugih organih, je nadaljnja kemoterapija priporočljiva 4 do 6 tednov po operaciji. Tudi pri tumorjih, ki niso več operirani, lahko kemoterapija upočasni rast tumorja.

Terapija metastaz

Rak debelega črevesa je ena redkih tumorskih bolezni, pri kateri je kurativna terapija še vedno mogoča, tudi če so metastaze prisotne v jetrih in pljučih, pod pogojem, da metastaze niso napredovale predaleč. Tu so pomembne število, velikost in lokacija metastaz na jetrih ali pljučih. Če je metastaz preveč, preveliko ali neoperabilno, zdravljenja ni več mogoče zdraviti s kurativnim namenom. Poleg tega morajo biti pljuča ali jetra v dovolj dobrem stanju, da lahko nadomestijo izgubo zdravih delov organov, ki so bili odstranjeni z metastazami.

Tukaj je izbrana metoda kirurška odstranitev metastaz, vendar se uporabljajo tudi druge metode. En primer je radiofrekvenčna ablacija, pri kateri se metastaze v jetrih lahko s pomočjo sonde uničijo s toploto s pomočjo visokofrekvenčnih električnih sunkov. Vsekakor je treba po uspešni operaciji izvesti tudi adjuvantno kemoterapijo, da se zmanjša tveganje za nadaljnje metastaze.

Redne nadaljnje preglede je treba jemati tudi zelo resno, da bi lahko v primeru zgodnjih metastaz sprejeli terapevtske ukrepe v zgodnji fazi.

Več o tem preberite na: Metastaze pri raku debelega črevesa

Kako lahko bolečino zdravimo?

Dandanes se za bolečino, povezano s tumorjem, priporoča dolgotrajna terapija bolečine z enim ali več zdravili. Terapija je individualno prilagojena pacientu in želi doseči trajno svobodo pred bolečinami. Zato je pomembno, da zdravilo jemljemo v rednih presledkih, da dosežemo še tako učinkovito raven.

To tako imenovano osnovno zdravilo dopolnjuje sredstvo proti bolečinam, ki ga jemljemo po potrebi, ki ga lahko akutno jemljemo v primeru nenadne močne bolečine, tako imenovane prebojne bolečine. Pri terapiji proti bolečinam se po shemi ocenjevanja WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) najprej uporabljajo blage protibolečinske tablete. Če teh ni dovolj za obvladovanje bolečine, se lahko uporabijo močnejša sredstva za lajšanje bolečin, dokler se ne najde kombinacija in odmerek, ki lahko uspešno nadzirata bolečino.

Poleg klasičnih zdravil proti bolečinam se lahko kot opora uporabljajo tudi druga zdravila, na primer antidepresivi (podpirajo učinek protibolečinskih zdravil) ali antikonvulzivna zdravila (Antikonvulzivi), ki imajo tudi protibolečinske lastnosti.

Poleg tega je treba upoštevati možne stranske učinke nekaterih zdravil. Zlasti pri jemanju morfijskih pripravkov pogosto pride do zaprtja, ki ga je treba zdraviti z odvajalnimi ukrepi.

Več o tem preberite na: Bolečine raka debelega črevesa

Kakšne zaplete ima zdravljenje raka debelega črevesa?

Najpogostejši zaplet raka debelega črevesa je nenadna (akutna) obstrukcija črevesja (Ileus), ki jo povzroči močno zoženje črevesja s tumorjem. Terapevtsko moramo črevesni prehod hitro kirurško obnoviti.

Drugi zaplet je preboj tumorja skozi črevesno steno (perforacija). Posledično lahko bakterije uidejo v trebušno votlino, kar posledično vodi v smrtno nevarno vnetje krzna potoka (Peritonitis) vodi. Nujni kirurški posegi so potrebni tudi za ta zaplet.

Manj pogosti zapleti so posledica rasti tumorja v sosednje organe. V nekaterih primerih to povzroči cevaste kanale med dvema votlima organoma, tako imenovane fistule, npr. v mehur ali maternico.

Stranski učinki terapije za raka debelega črevesa

Glede na vrsto terapije se lahko pri zdravljenju raka debelega črevesa pojavijo različni neželeni učinki. Operacija lahko na primer privede do velikih izgub odsekov črevesja s poznejšimi prebavnimi težavami ali nastankom umetnega anusa.

Ko se zdravimo s kemoterapijo, slabostjo, bruhanjem, izgubo apetita in izgubo las, pa tudi povečano dovzetnost za okužbe zaradi padca belih krvnih celic (Levkociti), Anemija (pomanjkanje rdečih krvnih celic) in povečana nagnjenost k krvavitvam (pomanjkanje krvnih ploščic).

Vendar se neželeni učinki ne pojavijo pri vsakem bolniku ali v enakem obsegu in so lahko zelo različni.

Kako dolgo traja zdravljenje raka debelega črevesa?

Trajanje zdravljenja se lahko razlikuje glede na vrsto raka, stopnjo raka, stanje in starost pacienta ter vrsto terapije. Rak običajno najprej odstranimo kirurško. Kemoterapija lahko sledi odstranjevanju tumorja, odvisno od stadija raka. Trajanje se lahko zelo razlikuje glede na število ciklov.

Za rak rektuma (Rektalni rak) Poleg operacije bodo morda potrebna sevalna ali kombinirana sevanja in kemoterapija, pri čemer se natančno trajanje teh terapij določi posamično in jih ni mogoče posploševati.

Nadaljnja oskrba po zdravljenju raka debelega črevesa in danke

Ker 30% bolezni raka debelega črevesa v naslednjih dveh letih vodi do lokalnih izbruhov tumorja (Popušča), pomembno je ustvariti dosleden načrt naknadne oskrbe.
Četrtletno se pregleda skrita kri v blatu (hemokultni testi) in tumorski markerji. Skrita kri v blatu in porast tumorskih markerjev sta sumljiva na ponovitev tumorja.

Ultrazvok (Sonografija) jeter in rentgen prsnega koša (Rentgen prsnega koša) se uporabljajo za odkrivanje metastaz v jetrih in pljučih.
Kolonoskopija (Kolonoskopija) je treba izvesti 6 in 12 mesecev po primarni terapiji (operaciji), nato vsaka 3 leta.

Smernice

Terapija raka debelega črevesa se razlikuje glede na stopnjo raka, starost pacienta in druge okoliščine.

V stopnjah I-III je terapevtska namera zdravilna (kurativno). Operacija rakave rasti (tumorja) predstavlja osrednji korak zdravljenja. V zelo zgodnji fazi (stopnja I) pogosto zadostuje samo operacija raka. V bolj naprednih fazah operaciji sledi tako imenovana kemoterapija. Ta kemoterapija je lahko sestavljena iz različnih zdravil (kemoterapevtskih zdravil) in je namenjena izbruhu (Relapse) za preprečevanje raka in boj proti morebitni kolonizaciji.

Glede na vrsto tumorja lahko zdravljenje raka debelega črevesa in danke razširimo s tako imenovano terapijo s protitelesi, pri nekaterih bolnikih je pred operacijo potrebna tudi kemoterapija (neoadjuvant) zelo koristno. To naj bi omejilo rast raka in ga zmanjšalo, da bi lahko povečali uspešnost operacije.
V primeru raka rektuma (rektum) tumor lahko zdravimo tudi z obsevalno terapijo ali kombinirano sevanje / kemoterapijo.

Terapija IV stopnje raka, ki jo povzročajo oddaljena naselja (Metastaze) tumorja je bodisi zdravilno (kurativno) z odstranitvijo materinega raka in kolonizacijo (Metastaze) ali se zdraviti z dodatno kemoterapijo ali, če ozdravitev ni več mogoča, z bolečinskimi oblikami terapije (operacija, zdravljenje z zdravili).