Gingivalni žep

opredelitev

Na vsakem zdravem zobu je vrzel med dlesni črto in pritrdilno točko dlesni na zobno površino. V zobozdravstvu ta vrzel imenujemo "Sulkus", ki je običajno med 0,5 in 2 mm globoko.

Če se ta merljiva globina poveča za več kot 2 mm, jo ​​imenujemo gingivalni žep, ker se je del dlesni odtrgal od zoba. To ni bolezen sama po sebi, ampak sočasni simptom bolezni ali pokazatelj bolezni parodoncija, kot je parodontalna bolezen.

Terapija gingivalnih žepov

Terapija dlesnih žepov praktično ustreza zdravljenju parodontalne bolezni. Najprej curettage, "strganje" zobne in koreninske površine pod lokalno anestezijo. Zobozdravnik odstrani plak in vinski kamen ter bakterije ter bolno ali odmrlo tkivo. Izpiralno raztopino z vodikovim peroksidom nato nalijemo neposredno v dlesni žep in po kratkem času izpostavljenosti odsesamo. Uporablja se za lokalno dezinfekcijo.

Naročiti je mogoče tudi sistemsko antibiotično terapijo (če je bila predhodno izvedena določitev zarodkov). To je treba storiti zlasti, če se bolnik pritožuje zaradi splošnega slabo počutja in vročine.

Vzdrževalna terapija, da se izognemo ponovitvi ali poslabšanju dlesniškega žepa, je poleg spremenjene domače ustne nege redno strokovno čiščenje zob v zobozdravstveni praksi.

Pacient sam lahko vpliva tudi na uspešnost zdravljenja, npr. z opustitvijo kajenja ali dobro nadzorovanim sladkornim bolnikom Bolnik se mora zavedati tudi, da je mogoče bolezen samo zaustaviti in je ne zdraviti ali ko zlomljene kosti ne morejo zrasti.

Načeloma lahko kuretažo in profesionalno čiščenje zob bolnikov s srčnimi težavami (zamenjava srčnih zaklopk ali srčni infarkt pred manj kot 6 meseci) lahko opravite šele po dajanju antibiotikov v posvetovanju z zdravnikom ali kardiologom.
Pri nosečnicah se lahko parodontitis ali dlesni žepi zdravijo šele v drugem trimesečju nosečnosti.

Meridol® za zdravljenje dlesniških žepov

Meridol® je primeren za podporno, domače zdravljenje dlesniških žepov ali po splošnih kirurških posegih v predelu ust. Učinek zaviranja bakterij povzročajo sestavine amin fluorid in kositrov fluorid. Uporablja se tudi v nekaterih zobnih pastah.

Po umivanju zob dvakrat na dan izperite z Meridol® in izpljunite. Kot vse raztopine za izpiranje ust, tudi Meridol® ne smemo zaužiti. Izpiranje ust je namenjeno tudi za dolgotrajno uporabo. Farmacevt, zobozdravnik ali sam proizvajalec lahko zagotovi dodatne informacije.

Poleg običajnega izpiranja ust Meridol® je na voljo tudi posebna oblika Meridol® med CHX 0,2% z dodatkom klorheksidina.

Klorheksidin® za zdravljenje dlesniških žepov

Izdelek Chlorheksidin® temelji na aktivni sestavini klorheksidin bisglukonat in je 0,2% brezplačen za prodajo v lekarnah z in brez alkoholne baze, tj. H. na voljo brez recepta. Uporablja se kot raztopina za izpiranje ust po splošni ustni operaciji ali parodontalni operaciji, pa tudi za podporo ustne higiene v ortodontski terapiji. Ima močan antibakterijski učinek.

Da bi to naredili, približno 10 minut raztopine za izpiranje ust držite v ustih približno 1 minuto enkrat ali dvakrat na dan in nato ponovno izpljunite. Ob dolgotrajni uporabi pa se vsa tkiva v ustih (zobje, jezik, ustna sluznica) pogosto rjavijo. Vendar lahko profesionalno čiščenje zob povrne prvotno stanje.

Morda vas zanima tudi: Klorheksidin

Vodikov peroksid za zdravljenje dlesniških žepov

Parodontalne žepe lahko speremo s 3% vodikovim peroksidom. Vodikov peroksid ima belilni učinek in se uporablja na primer pri barvanju las ali beljenju zob. Antibakterijski učinek vodikovega peroksida se uporablja v džepnih žepih. Na ta način se je mogoče boriti proti vnetju in podpirati zdravljenje.

Zaradi težkega ravnanja (rahlo jedko) vodikovega peroksida ne smemo uporabljati kot domače zdravilo, temveč ga mora uporabljati specialist, to je v zobozdravstveni praksi.

Domača zdravila za žepke na dlesni

Domača zdravila so na primer komercialno dostopne raztopine za izpiranje brez recepta, ki vsebujejo na primer učinkovino klorheksidin bisglukonat ali koncentrirane pripravke kamilice v obliki mazila ali gela ali v obliki preproste tekočine.
Tudi homeopatija se tukaj lahko uporablja kot domače zdravilo, npr. Bachovi cvetni pripravki. Pri rahlem vnetju lahko omilimo simptome, kot so pordelost, oteklina in bolečina. Vendar bi jih bilo treba vedno obravnavati kot začasno rešitev prve pomoči.

Kako dolgo traja džepni žep?

Trajanje terapije je odvisno od resnosti bolezni, to je globine žepa, stopnje izgube kosti v čeljusti, pa tudi od pacientove sposobnosti učenja in sodelovanja. Poleg tega je treba vsekakor spremeniti dejavnike in okoliščine, na katere lahko vplivamo od zunaj. To vključuje prenehanje kajenja in obvladovanje sladkorne bolezni s strani družinskega zdravnika, pa tudi odlično ustno higieno in redne nadaljnje obiske zobozdravnika in njihovega profilaktičnega osebja.

Če gre za nepovratni dlesni žep, ki ga povzroča parodontitis, potem žep še naprej obstaja po terapiji. Pacientu mora biti tudi jasno, da se bolezen lahko samo ustavi in ​​je ne pozdravi.

Kateri je najboljši način čiščenja žepka za dlesni?

Zobozdravnik najbolje očisti žepič, saj najpogostejša gospodinjska zdravila, ki so na voljo v trgovini, na primer raztopina za izpiranje kamilice ali klorheksidin, ne dosežejo želene globine niti ne nudijo enake stopnje uspeha kot zdravila, ki jih predpiše zobozdravnik.

V zobozdravstveni praksi je prvi takojšnji ukrep v lokalni anesteziji ultrazvočno skaliranje (izpiranje in odstranjevanje obolelega tkiva) po predhodnem obarvanju biofilma. Nato lahko za izpiranje vrečke uporabimo 3,0% raztopino vodikovega peroksida. Poleg tega lahko na dlesni žep nanesemo mazilo z nizkimi odmerki, ki vsebuje kortizon, da zatiramo vnetje.

Za podporo zdravljenju vnetih žepkov dlesni lahko uporabite domača zdravila (po posvetovanju z lečečim zobozdravnikom).

Vzroki za žep dlesni

Najpogosteje se žepi dlesni pojavijo v vnetju dlesni oz. Zato so razlogi za razvoj dlesni žep ter parodontitis in gingivitis zelo podobni.
Neustrezna ustna nega ima največjo vlogo pri oblikovanju žepkov dlesni (predvsem čiščenju prostorov med zobmi). Vendar lahko nekatera zdravila kot tudi hormonske spremembe ali zmanjšano slinjenje, neskladni zobje (in s tem otežena zobozdravstvena oskrba), diabetes in kajenje lahko prispevajo k nastanku dlesni žepi. Toda na dlesni žepi lahko vplivajo tudi bolniki, katerih imunska obramba je bila namerno ohromljena (npr. Po presaditvi organov).

Pri vsakodnevni ustni negi je zato pomembno, da popolnoma odstranimo bakterijski plak, glavni dejavnik nastanka dlesniških žepov. S pomočjo tablet za barvanje zob ali tekočine, zaradi katerih je obloga (zobni oblog) vidna, jo je mogoče odstraniti z zobno ščetko in medzobnimi ščetkami in zobno nitko. Otroci in starejši državljani potrebujejo posebno pomoč, saj ena ciljna skupina še nima dobrih motoričnih sposobnosti, druga pa 100% ne deluje.
Zobozdravnik in njegova ekipa vam bodo z veseljem pomagali, če imate kakršna koli vprašanja glede pravilne zobozdravstvene nege.

Več lahko izveste tudi na: Tako lahko odstranite plak

Zapleti

Kaj storiti, če je vnetje žepka?

Če je vnetni žep vnet, se je treba posvetovati z zobozdravnikom.
Domača zdravila, kot so Kamilice ali raztopine za izpiranje s klorheksidinom so koristne kot podpora in jih je treba uporabljati le kratek čas.Zobar lahko očisti in razkuži dlesni žep z protivnetnimi zdravili pod lokalno anestezijo, vendar je na splošno priporočljivo popolno čiščenje celotne ustne votline s profesionalnim čiščenjem zob. z naknadno tako imenovano dezinfekcijo s polnimi usti (razkuževanje orofarinksa vključno z jezikom).

Po približno enem tednu lahko nato izmerite žepno globino. Iz žepa se lahko nato odvzamejo kalčki iz čistega zoba za določitev mikrobov (količina in vrsta kalčkov). Glavna obravnava se izvede po predhodni odobritvi zdravstvene zavarovalnice.

Pod lokalno anestezijo se odstrani tudi žep ter pripadajoča površina zob in korenin Curettes (Posebni instrumenti za odstranjevanje vinskega kamna in biofilma) očiščeni. Za globine žepa nad 6 mm je potrebno kirurško zdravljenje, to je dodatna izpostavljenost operacijskega območja, da se očisti vnetje in doseže uspešno zdravljenje. To velja tudi, če je bila nekirurška terapija neuspešna.

Potisnite v žep dlesni

Pus je združitev bakterij, beljakovin ter ostankov celic in tkiv, ki nastane, kadar pride do vnetja. Glede na sestavo je barva belo rumenkasto motna ali rahlo rdečkasta (lahko vsebuje rdeče krvne celice). Pus se med drugim pojavi pri okuženih ranah ali abscesih, zato ga lahko najdemo tudi v velikih ali vnetih žepih dlesni.

Absces na gingivalnem žepu

Večina abscesov je posledica nezdravljenega vnetja, ki se širi na druga tkiva. Vnetni džepni žep se lahko razvije v gnojni absces v ustih.
Na splošno abscesa ni mogoče opaziti. Ker naraščajoči absces izpodriva tkivo, je lahko nevarno blizu grla. Obstaja nevarnost pomanjkanja sape. Zato močno priporočamo obisk zobozdravnika, če obstaja sum na absces v ustih.

Več o tem si preberite na: Absces v ustih

Kako globoko lahko pride do žepov dlesni?

Načeloma lahko gingivalni žepi postanejo tako globoki, kolikor so dolge korenine zob, na katerih se pojavijo.Če pa je zaradi vnetja prišlo do izgube kosti, obstaja nevarnost izgube zob, ker ni več dovolj podpore. V tem primeru obstaja kronični parodontitis.

Preberite tudi pod: kronična parodontalna bolezen

Spremljevalni simptomi žepka dlesni

Najpogostejši simptomi vnetja dlesni in parodontitisa so krvaveče dlesni (pena zobne paste pri ščetkanju zob postane ob roženju rožnata), bolečina na prizadetem območju in otekle dlesni. Bolniki se pogosto pritožujejo tudi nad slabim zadahom, ki vztraja tudi po ščetkanju zob.

Ostanki hrane, bakterije in njihovi presnovni proizvodi se odlagajo v žepke dlesni. Ker se žep ne more sam očistiti, se bakterije množijo in povzročajo vnetje v dlesni žepu. To posledično vodi do dejstva, da se dlesni umaknejo naprej in tako žep dlesni postane še globlji.
Brez zdravljenja se lahko zgodi, da žepki dlesni segajo do vrha zoba. To omogoča bakterijam, da vstopijo v koreninski kanal preko te vstopne točke in okužijo živce, ki jih vsebuje.

Vnetni zobni živec pri večini bolnikov povzroča zelo močan zobobol, obstajajo pa tudi primeri, ko to tako imenovano vnetje zobnih korenin ni boleče. Torej odsotnost bolečine ni jasen znak zdravega zoba.

Poleg opisanih simptomov je treba omeniti tudi, da imajo bolniki z nezdravljenim parodontitisom približno 30% večje tveganje za srčni napad in splošne srčno-žilne bolezni. Pri ženskah v rodni dobi lahko ne zdravljenje tudi poveča tveganje za prezgodnji porod in splave.

Boleče žepe dlesni

Povsem mogoče je, da gingivalni žepi povzročajo bolečino. Po eni strani tam poteka vnetni proces, ki je sam po sebi boleč, po drugi strani pa se iz gnojnih žarišč opazi nabiranje pritiska.

Diagnoza dlesnih žepov

Najlažji način diagnoze dlesniškega žepa je s tako imenovano parodontalno sondo.

Sonda je usmerjena med zob in gingivalni rob do kosti, globina žepa na instrumentu pa se odčita. Vse vrednosti med 0 in 2,0 mm so normalne zdrave vrednosti. Globine žepov nad 2 mm veljajo za patološke in dejansko signalizirajo potrebo po zdravljenju. Tu pa obstaja nekakšno sivo območje za tiste, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje, saj zdravstvena zavarovalnica odobri zdravljenje le, kadar so vrednosti nad 3,5 mm.

V primeru dolgotrajne ali agresivne parodontalne bolezni je na rentgenu mogoče opaziti tudi prizadetost kosti. Poleg horizontalne izgube kosti tam lahko opazimo tudi navpične zlome kosti, kar lahko, odvisno od obsega, privede do popuščanja in poznejše izgube ustreznih zob.

Podrobno posvetovanje s pacientom zagotavlja informacije o možnih vzrokih gingivalnega žepa in tako je mogoče sestaviti optimalen načrt zdravljenja za zmanjšanje tveganja za izgubo zob.

Merjenje globine dlesniških žepov

Izmerite lahko globino zdravega in patološko spremenjenega džepnega džepa, po možnosti s parodontalno sondo, znano tudi kot sonda WHO. Ta sonda je po strukturi podobna preprosti zobni sondi, vendar je bolj kompaktna po strukturi in ima milimetrsko lestvico na zunanjem koncu, omejeno z majhno kovinsko kroglico. Vodi se med zob in dlesni navzdol do kosti, ustrezna vrednost pa se odčita na lestvici na vrhu dlesni.

Parodontalni žepi

Razlikujemo med reverzibilnimi (t.i. ki jih je mogoče vrniti v prvotno zdravo stanje) in nepovratnimi (ki jih ni mogoče vrniti v prvotno zdravo stanje) žepki dlesni. Na primer, žepki dlesni, ki jih povzročijo hormonske spremembe med nosečnostjo, običajno po nosečnosti poniknejo, to je, da so reverzibilne.

Za nepovratno škodo je značilno, da čeljustna kost leži pod dlesnimi. Kost, ki se zaradi vnetja izgubi, se ne more ponovno oblikovati, zato je okvara nepopravljiva.

Izraz "psevdo žep" opisuje pojav, da vtis globoke vrzeli dlesni ustvarijo močno otekle dlesni, čeprav dingivalnega žepa sploh ni.