Zdravila za epilepsijo

uvod

Spodaj so predstavljene številne terapevtske in zdravilne možnosti zdravljenja epilepsije.

Terapevtske možnosti

Terapija epilepsije mora biti čim bolj vzročna. To pomeni, da če je znan vzrok, ga je treba zdraviti. Če je vzrok neznan, lahko epilepsijo načeloma zdravimo tako z zdravili kot kirurško.
Bolnik mora biti vedno deležen obsežnih nasvetov o življenjskem slogu. To vključuje na primer informacije o ritmu spanja ali kako se izogniti sprožilcem, kot je alkohol.
Na voljo je lahko tudi genetsko svetovanje.

Zdravila se običajno uporabljajo šele, ko sta se pojavila vsaj dva neodvojena napada; en sam napad ni zadosten pokazatelj za zdravljenje. Vendar obstajajo izjeme, na primer, če je epilepsija vitalna grožnja ali v določenih družbenih okoliščinah, npr. nekatere poklice. Poleg tega ob prisotnosti epilepsije značilnih sprememb EEG.

V določenih okoliščinah zdravila ni treba jemati vse življenje: če med 2-3 leti med jemanjem tablet ne pride do napadov, jih je mogoče v obdobju 6–12 mesecev postopoma zmanjšati in dokončno prenehati.

Če je zdravljenje neučinkovito, je alternativa operacija. Predpogoj za to je obstoj epileptični napadi odgovoren fokus v možganih ali veliko trpljenje bolnika. Dejstvo, da vsaj dve zdravili nista pokazali učinkovitosti, je tudi pokazatelj operacije.

Če je žarišče, ga lahko kirurško odstranimo; če ni žarišča, je uporaba vagusnega stimulatorja možna. To je naprava, ki stimulira živec, imenovan vagusni živec, s čimer vpliva na razvoj napadov.

Od Statusni epileptik se obravnava po diplomirani shemi. Najprej podajte za splošne napade Lorazepam, osrednja Konazepam. Če to ne bo učinkovito, bo Fenitoin upravlja. Kot končni ukrep je bolnik intubiran in vzdrževan fenobarbital.

Na začetku se išče monoterapija. To pomeni uporabo samo enega zdravila iz skupine antiepileptikov / antikonvulzivov. Če ni učinkovit, je treba najprej dati drugega predstavnika te skupine, kombinirano zdravljenje z drugim antiepileptikom pa začeti šele, če je spet neučinkovito.

Dajanje zdravil v nujnih primerih

Vsak epileptični napad ne potrebuje takojšnje nujne medicinske pomoči. Ponavadi epileptični napad ni nujna, odpravil se bo sam. Zato je za opazovalce pomembno le, da se izognemo poškodbam zaradi napadov. Predmete s potencialnimi poškodbami je treba odstraniti z območja.
Če epileptični napad traja dlje kot 5 minut, govorimo o statusnem epileptiku po definiciji. To je nujno. Epileptični napad se ne konča več spontano in ga moramo prekiniti z zdravili. Če sumite na statusni epileptik, je treba vsekakor obvestiti urgentnega zdravnika!
Najpogosteje se benzodiazepini uporabljajo kot nujna zdravila. Pogosto delujejo v nekaj minutah. Lorazepam (Tavor ekspedit 1,0 ali 2,5 mg) je zdravilo, ki ga izbiramo za odrasle. Ta se položi v bolnikova usta kot zlahka topen trombocit in ga telo nato absorbira. Lahko pa uporabite tudi diazepam. Zdravilo se daje v majhni epruveti skozi anus. Na voljo je v epruvetah od 5 mg in 10 mg. Nujni zdravniki ali reševalci običajno zdravilo vbrizgajo neposredno v kri skozi venski dostop.
Če status epileptika ohrani kljub (večkratnemu) dajanju zgoraj omenjenih zdravil, bo zdravnik dal infuzijo fenitoina ali drugo protikonvulzivno zdravilo.

Kako hitro zdravila pomagajo v sili?

Če se zgoraj navedeni benzodiazepini absorbirajo skozi slino (npr. Tavor ekspedit) ali dajejo rektalno s cevko, se učinek običajno pojavi po nekaj minutah. Če se zdravilo injicira neposredno v veno, je mogoče opaziti učinek v 1-2 minutah. Lahko pa se zgodi tudi, da statusa epileptike kljub (večkratnemu) dajanju zdravil ni mogoče prekiniti.

profilaksa

Terapija epilepsije se uporablja predvsem profilaktično, tj. Če se predpisano zdravilo jemlje pravilno, se je treba izogibati nadaljnjim napadom in tako doseči svobodo pred napadi. Poleg profilaksa zdravil obstaja sprememba urejenega življenjskega sloga, ki naj bi odpravila morebitne sprožilce epileptičnih napadov. Poleg tega je nekaj mesecev po napadu prepovedana vožnja.

Katera zdravila se lahko uporabljajo pri profilaksi epileptičnih napadov?

Obstajajo številna zdravila, ki jih lahko uporabimo za preprečevanje napadov. Temu pravimo antiepileptična zdravila ali antikonvulzivi. Glede na vrsto epilepsije morate poiskati pravo zdravilo in odmerek za vsakega posameznega pacienta. Odmerek običajno povečujemo počasi. Če se med terapijo z antiepileptičnim zdravilom (monoterapija) pojavijo nadaljnji napadi, je kombinacija več zdravil smiselna v redkih primerih.

Fenitoin je klasika med zdravili za preprečevanje epilepsije, pri zdravljenju epilepsije se uporablja že vrsto let. Vendar se zaradi svojih stranskih učinkov redko uporablja. Zdravila, kot so karbamazepin in valprojska kislina, ki so na trgu od 70. let prejšnjega stoletja, se bolje prenašajo. Toda tudi tukaj lahko pride do interakcij z drugimi drogami. Zato se danes uporabljajo predvsem "nova" antiepileptična zdravila, za katera je značilna dobra dolgoročna toleranca. Najpomembnejši predstavniki so gabapentin, lamotrigin in levetiracetam (npr. Keppra ®)

Lamotrigin

Zdravilo lamotrigin se v terapiji epilepsije uporablja od leta 1993. Dovoljeno je za zdravljenje otrok, starejših od 12 let. Zdravilna učinkovina je relativno nova in primerljivih zdravil je malo. Snov blokira ionske kanale v osrednjem živčnem sistemu, ki so odgovorni za sproščanje nevrotransmiterja glutamata. Nevrotransmiterji so biokemične snovi, ki prenašajo dražljaje iz ene živčne celice v drugo. Ta postopek ustavi lamotrigin. Poleg zdravljenja epilepsije lahko lamotrigin uporabljamo tudi za preventivno zdravljenje napadov v primeru odvzema alkohola ali hude depresije. Običajno se zelo dobro prenaša. V primerjavi z drugimi antiepileptičnimi zdravili je motnja sposobnosti razmišljanja in koncentracije redka. Znani neželeni učinki so razširjeni kožni izpuščaji (eksanthema), dvojni vid, omotica in neravnovesje. Če pa se zdravilo krepi počasi, tj. Če postopoma zvišujete odmerek, se temu običajno lahko izognete.

Podrobnejše informacije o lamotriginju najdete na naslednji strani: Lamotrigin, neželeni učinki lamotrigina

Keppra®

Keppra® je trgovsko ime za zdravilo z učinkovino levetiracetam. Spada v skupino protiepileptičnih zdravil in se uporablja tudi za preprečevanje napadov pri epilepsiji. Odobreno je za mlade, starejše od 16 let. Zdravilo se lahko daje v obliki tablet ali kot infuzija.Presnavlja se neodvisno od jeter in se izloči z urinom. Natančen mehanizem delovanja še ni dokončno raziskan. Zdravilo verjetno zavira prenos dražljajev v sinapse (= stična točka dveh živčnih celic) in tako prepreči napade. Stranski učinki vključujejo utrujenost, glavobole in težave z koncentracijo. Poleg tega se lahko pojavijo slabost in bruhanje. Tipične so tudi alergijske kožne reakcije. Zdravila se ne sme jemati med nosečnostjo in ob oslabljenem delovanju ledvic.

Več o epilepsiji v nosečnosti si preberite tukaj

Gabapentin

Gabapentin je drugo zdravilo za preprečevanje napadov. Njegov mehanizem delovanja je podoben zgoraj navedenim snovem, blokira ionske kanale v centralnem živčnem sistemu in tako preprečuje prenos dražljajev med živčnimi celicami. Uporablja se kot monoterapija za preproste epileptične napade. Uporablja se lahko tudi za "živčne bolečine" (= nevropatske bolečine), za skodle ali za fantomske bolečine. Zdravila se ne sme jemati med nosečnostjo in dojenjem, pa tudi z okvarjenim delovanjem jeter in ledvic. Vedeti je treba, da se učinki gabapentina povečajo, če jemljemo hkrati z alkoholom ali opioidnimi blažilnimi bolečinami.

Več o gabapentinu lahko izveste tukaj.

Valprojska kislina

Valprojska kislina je tudi dobro antiepileptično zdravilo. Sol, ki gre zraven, se imenuje valproat. Zdravilo se prodaja na trgu pod Ergenyl® ali Orfiril®. Poleg različnih oblik epilepsije se lahko valprojska kislina uporablja tudi za zdravljenje duševnih bolezni, kot sta manija in psihoza. Uporablja se tudi pri Huntingtonovi bolezni. Zdravilo se lahko daje v obliki tablet ali neposredno prek krvnega obtoka. Presnavljajo ga jetra. Zato ga ne smemo jemati v primeru disfunkcije jeter. Prav tako ni primeren kot zdravilo za ženske v rodni dobi, saj lahko poškoduje zarodek v primeru nenačrtovane nosečnosti. Zato je tudi med nosečnostjo ne smete jemati.

Več informacij o tej temi: Neželeni učinki valprojske kisline

Fenitoin

Zdravilo fenitoin je dobro in uveljavljeno zdravilo za zdravljenje epilepsije. Uporablja se tudi za zdravljenje srčnih aritmij. Podobno kot lokalni anestetik lidokain, fenitoin blokira ionski kanal in tako upočasni prenos dražljajev med dvema celicama. To deluje tako v osrednjem živčnem sistemu kot v srcu. Znani neželeni učinki so omotica, dvojni vid, krvne motnje, disfunkcija jeter in alergijske reakcije. Poleg tega zdravilo pogosto deluje z drugimi zdravili. Zato je treba reči, da se ga v zadnjih letih vse manj uporablja za zdravljenje epilepsije, še posebej, ker je na trg prišlo veliko novejših antiepileptičnih zdravil z boljšo dolgotrajno toleranco.

Več o fenitoinu in njegovih stranskih učinkih ter medsebojnem delovanju si preberite tukaj

Karbamazepin

Drugo zdravilo za epilepsijo je karbamazepin. Uporablja se lahko tudi za zdravljenje duševnih bolezni, znanih kot bipolarna motnja in manija. Zdravilo je priljubljeno tudi pri nevralgiji trigeminala, bolečinah na obrazu v preskrbovalnem območju trigeminalnega živca. Kot večina protiepileptičnih zdravil, deluje tudi na ionske kanale v osrednjem živčnem sistemu in tako zmanjšuje razdražljivost živčnih celic. Neželeni učinki so alergijski izpuščaji, srbenje, motnje krvotvornega sistema in nihanje razpoloženja. Temu pa se lahko običajno izognemo s previdnim povečevanjem odmerka. Pomembno pa je vedeti, da lahko presnova v jetrih privede do interakcij z drugimi zdravili.

napoved

1. Splošni napadi:

Prosti napadi epilepsije z mal malom so doseženi v približno 50% primerov, v odsotnosti pa v približno 25% primerov.

The West in Lennox-Gastautov sindrom vendar imajo slabo prognozo.

2. Enkratni delni napadi:

Do 75% bolnikov je med zdravljenjem z zdravili brez napadov.

3. Kompleksni delni napadi:

Pri približno 33% prizadetih se napadi ustavijo med terapijo.

Povzetek

epilepsija je klinična slika, ki nastane z nekoordiniranim odvajanjem živčnih celic v možganih in se kaže v motoričnih, vegetativnih, občutljivih, senzoričnih ali psiholoških boleznih.

Epileptične napade zdravimo bodisi s pomočjo zdravil bodisi s kirurškim posegom. Operacija (odstranitev delov možganov, Amputacija možganov) se izvaja le v zelo resnih primerih. V vseh primerih je pomembna individualna odločitev o terapiji in življenjski slog, ki se izogiba sprožilcem.